publikacije_img

Letni selitveni vzorci daljnovzhodnih sivih gosi (Anser anser rubrirostris), razkriti s sledenjem GPS.

publikacije

avtorji Li, X., Wang, X., Fang, L., Batbayar, N., Natsagdorj, T., Davaasuren, B., Damba, I., Xu, Z., Cao, L. in Fox, AD,

Letni selitveni vzorci daljnovzhodnih sivih gosi (Anser anser rubrirostris), razkriti s sledenjem GPS.

avtorji Li, X., Wang, X., Fang, L., Batbayar, N., Natsagdorj, T., Davaasuren, B., Damba, I., Xu, Z., Cao, L. in Fox, AD,

Dnevnik:Integrativna zoologija, 15(3), str. 213–223.

Vrsta (ptice):Siva gos ali siva gos (Anser anser)

Povzetek:

Dvajset daljnovzhodnih sivih gosi, Anser anser rubrirostris, je bilo ujetih in opremljenih z GPS/GSM (globalnim sistemom za določanje položaja/globalnim sistemom za mobilne komunikacije), da bi prepoznali gnezditvena in prezimovalna območja, selitvene poti in mesta postanka. Telemetrični podatki so prvič pokazali povezave med njihovimi prezimovalnimi območji ob reki Jangce, postanki na severovzhodu Kitajske ter gnezditvenimi/levnimi območji v vzhodni Mongoliji in severovzhodni Kitajski. Deset od 20 označenih osebkov je zagotovilo zadostne podatke. Med selitvijo so se ustavile v estuariju Rumene reke, akumulacijskem jezeru Beidagang in reki Xar Moron, kar potrjuje, da so ta območja pomembna mesta postanka za to populacijo. Mediana trajanja spomladanske selitve je bila 33,7 dni (osebki so se začeli seliti med 25. februarjem in 16. marcem ter končali od 1. do 9. aprila) v primerjavi z 52,7 dneva jeseni (od 26. septembra do 13. oktobra do 4. novembra in 11. decembra). Mediana trajanja postanka je bila 31,1 oziroma 51,3 dni, mediana hitrost potovanja pa 62,6 oziroma 47,9 km/dan za spomladansko oziroma jesensko selitev. Pomembne razlike med spomladansko in jesensko selitvijo glede trajanja selitve, trajanja postanka in hitrosti selitve so potrdile, da so označene odrasle divje gosi spomladi potovale hitreje kot jeseni, kar podpira hipotezo, da bi morale biti med spomladansko selitvijo časovno bolj omejene.

HQNG (10)
HQNG (9)

PUBLIKACIJA JE DOSTOPNA NA:

https://doi.org/10.1111/1749-4877.12414