Dnevnik:Raziskave ptic, 9(1), str. 23.
Vrsta (ptice):Žerjav (Grus monacha)
Povzetek:
Sivega žerjava (Grus monacha) je IUCN uvrstil na seznam ranljivih vrst. Poznavanje migracij sivih žerjavov je še vedno omejeno. Tukaj smo poročali o prostorsko-časovnih migracijskih vzorcih sivih žerjavov, ki prezimujejo v Izumiju na Japonskem, ter o pomembnih območjih postanka za njihovo ohranitev. Štirje odrasli in pet pododraslih žerjavov, ki so vsi prezimili v Izumiju na Japonskem, so bili v letih 2014 in 2015 opremljeni s satelitskimi oddajniki (sistem GPS-GSM) na mestih postanka na severovzhodu Kitajske. Analizirali smo čas in trajanje odraslih in pododraslih osebkov med spomladansko in jesensko selitvijo ter čas in trajanje njihovega bivanja na gnezdiščih in prezimovališčih. Poleg tega smo analizirali rabo zemljišč s strani žerjavov na območjih postanka. Odrasli žerjavi so za selitev potrebovali veliko več časa tako proti severu spomladi (povprečje = 44,3 dni) kot proti jugu jeseni (povprečje = 54,0 dni) v primerjavi s pododraslimi žerjavi (15,3 oziroma 5,2 dni). Vendar so imeli pododrasli posamezniki daljšo zimsko (povprečje = 149,8 dni) in nomadsko (gnezditvena sezona za odrasle) sezono (povprečje = 196,8 dni) v primerjavi z odraslimi (133,8 oziroma 122,3 dni). Opredeljena so bila tri pomembna območja postanka: območje okoli parka Muraviovka v Rusiji, ravnina Songnen na Kitajskem in zahodna obala Južne Koreje, kjer so žerjavi preživeli večino časa selitve (62,2 % spomladi oziroma 85,7 % jeseni). Med selitvijo, nomadskim obdobjem in zimo se kapučasti žerjavi običajno zadržujejo na obdelovalnih površinah za počitek in hranjenje. V času brez zimovanja se je manj kot 6 % postankov nahajalo znotraj zavarovanih območij. Na splošno naši rezultati prispevajo k razumevanju letnih prostorsko-časovnih migracijskih vzorcev kapučastih žerjavov na vzhodni selitveni poti in k načrtovanju ohranitvenih ukrepov za to vrsto.
PUBLIKACIJA JE DOSTOPNA NA:
https://doi.org/10.1186/s40657-018-0114-9
