publikacije_img

Raba habitata s strani selivskih močvirij (Numenius phaeopus), določena z biološkim sledenjem na mestu postanka v Rumenem morju.

publikacije

avtorji Kuang, F., Wu, W., Ke, W., Ma, Q., Chen, W., Feng, X., Zhang, Z. in Ma, Z.

Raba habitata s strani selivskih močvirij (Numenius phaeopus), določena z biološkim sledenjem na mestu postanka v Rumenem morju.

avtorji Kuang, F., Wu, W., Ke, W., Ma, Q., Chen, W., Feng, X., Zhang, Z. in Ma, Z.

Dnevnik:Ornitološki časopis, 160(4), str. 1109–1119.

Vrsta (ptice):Vrtnarji (Numenius phaeopus)

Povzetek:

Postanki so ključnega pomena za oskrbo z gorivom in počitek ptic selivk. Pojasnitev zahtev ptic selivk glede habitata med postankom je pomembna za razumevanje ekologije selitve in za upravljanje ohranjanja narave. Vendar pa je bila uporaba habitata s strani ptic selivk na mestih postanka premalo raziskana, individualne razlike v rabi habitata med vrstami pa so večinoma neraziskane. Spremljali smo gibanje selivskih močvirij (Numenius phaeopus) z uporabo oznak globalnega sistema za določanje položaja – globalnega sistema za mobilno komunikacijo (Global System for Mobile Communication) v Chongming Dongtanu, pomembnem mestu postanka v Južnem Rumenem morju na Kitajskem, spomladi 2016 ter spomladi in jeseni 2017. Za odkrivanje vplivov posamezne ptice, faktorja dni (dan v primerjavi z nočjo) in višine plime na uporabo habitata s strani močvirij med postankom smo uporabili multinomsko logistično regresijo in sklepanje z več modeli. Intenzivnost aktivnosti močvirij je bila ponoči nižja kot podnevi, medtem ko je bila največja razdalja, ki so jo označile močvirije, podobna med dnevom in nočjo. Slano močvirje in blatno ravnino so v vseh treh sezonah intenzivno uporabljali vsi posamezniki: > 50 % oziroma 20 % vseh zapisov je bilo pridobljenih s slanega močvirja oziroma blatne ravnine. Raba habitata se je med posamezniki bistveno razlikovala; kmetijska zemljišča in gozd so nekateri posamezniki uporabljali spomladi 2016, obnovitveno mokrišče v bližini bibavičnega območja pa so nekateri posamezniki uporabljali leta 2017. Na splošno so slano močvirje, kmetijska zemljišča in gozd pogosteje uporabljali podnevi, blatno ravnino pa ponoči. Z naraščanjem plime se je uporaba blatne ravnine zmanjševala, uporaba slanega močvirja pa povečevala. Rezultati kažejo, da lahko biološko sledenje na podlagi posameznikov zagotovi podrobne podatke o rabi habitata tako podnevi kot ponoči. Razlike v rabi habitata med posamezniki in obdobji poudarjajo pomen raznolikih habitatov za ohranjanje ptic.

PUBLIKACIJA JE DOSTOPNA NA:

https://doi.org/10.1007/s10336-019-01683-6