Vrsta (ptice):Kitajske čaplje (Egretta eulophotata)
Dnevnik:Raziskave ptic
Povzetek:
Poznavanje potreb ptic selivk je ključnega pomena za razvoj načrtov ohranjanja ranljivih selitvenih vrst. Namen te študije je bil določiti selitvene poti, območja prezimovanja, rabo habitatov in umrljivost odraslih kitajskih čapelj (Egretta eulophotata). Šestdeset odraslih kitajskih čapelj (31 samic in 29 samcev) na nenaseljenem otoku za gnezdenje na odprtem morju v Dalianu na Kitajskem so spremljali s pomočjo satelitskih oddajnikov GPS. Za analizo so bile uporabljene lokacije GPS, zabeležene v 2-urnih intervalih od junija 2019 do avgusta 2020. Jesensko oziroma spomladansko selitev je opravilo skupno 44 oziroma 17 sledenih odraslih ptic. V primerjavi z jesensko selitvijo so sledene odrasle ptice pokazale bolj raznolike poti, večje število postankov, počasnejšo hitrost selitve in daljše trajanje selitve spomladi. Rezultati so pokazali, da so imele ptice selivke v obeh selitvenih sezonah različne vedenjske strategije. Trajanje spomladanske selitve in trajanje postanka za samice sta bila bistveno daljša kot za samce. Med datumom spomladanskega prihoda in datumom spomladanskega odhoda ter med datumom spomladanskega prihoda in trajanjem postanka obstajala pozitivna korelacija. Ta ugotovitev je pokazala, da so čaplje, ki so zgodaj prispele na gnezdišča, zgodaj zapustile prezimovališča in so imele krajši čas postanka. Odrasle ptice so med selitvijo imele raje bibavična mokrišča, gozdove in ribnike za akvakulturo. Med prezimovanjem so odrasle ptice imele raje otoke na odprtem morju, bibavična mokrišča in ribnike za akvakulturo. Odrasle kitajske čaplje so pokazale relativno nizko stopnjo preživetja v primerjavi z večino drugih pogostih vrst ardeidov. V ribnikih za akvakulturo so našli mrtve osebke, kar kaže na to, da je glavni vzrok smrti te ranljive vrste motenje s strani človeka. Ti rezultati so poudarili pomen reševanja konfliktov med čapljami in umetnimi ribogojnimi mokrišči ter zaščite bibavičnih ravnic in otokov na odprtem morju v naravnih mokriščih z mednarodnim sodelovanjem. Naši rezultati so prispevali k doslej neznanim letnim prostorsko-časovnim migracijskim vzorcem odraslih kitajskih čaplj, s čimer so zagotovili pomembno podlago za ohranitev te ranljive vrste.
PUBLIKACIJA JE DOSTOPNA NA:
https://doi.org/10.1016/j.avrs.2022.100055

