Trajanje spomladanske selitve pri daljnovzhodnoazijskih velikih beločelih goseh (Anser albifrons) presega trajanje jesenske selitve.

Dnevnik:Raziskave ptic, 10(1), str. 19.

Vrsta (ptice):Velike beločele gosi (Anser albifrons)

Povzetek:

Teorija migracije nakazuje, nekatere empirične študije pa to tudi kažejo, da se ptice selivke na dolge razdalje med spomladansko selitvijo nagibajo k strategiji minimizacije časa, kar ima za posledico krajše spomladansko selitev v primerjavi z jesensko. Z uporabo oddajnikov GPS/GSM smo spremljali celotne selitve 11 velikih beločelih gosi (Anser albifrons) med jugovzhodno Kitajsko in rusko Arktiko, da bi razkrili čas in poti selitve vzhodnoazijske populacije ter primerjali razliko v trajanju med spomladansko in jesensko selitvijo te populacije. Ugotovili smo, da je spomladanska selitev (79 ± 12 dni) trajala več kot dvakrat dlje, da so premagale enako razdaljo, kot jesenska (35 ± 7 dni). To razliko v trajanju selitve je v glavnem določal bistveno daljši čas, preživet spomladi (59 ± 16 dni) kot jeseni (23 ± 6 dni) na bistveno več postankih. Predlagamo, da so te gosi, za katere velja, da so delno kapitalne paritvene vrste, skoraj tri četrtine celotnega časa selitve preživele na spomladanskih postankih, da bi si pridobile zaloge energije za končno naložbo v razmnoževanje, čeprav ne moremo zavrniti hipoteze, da je k trajanju postanka prispeval tudi čas spomladanske otoplitve. Jeseni so si na gnezdiščih pridobile potrebne zaloge energije, ki so zadostovale za skoraj brez postanka, da so dosegle postanke na severovzhodu Kitajske, kar je skrajšalo čas postankov jeseni in povzročilo hitrejšo jesensko selitev kot spomladansko.